Demenca: Kako se odzvati na privide

Demenca je bolezen, ki povzroča spremembe v možganih. Te lahko povzročijo privide oz. halucinacije – videnje, slišanje, občutenje in okušanje stvari, ki jih v resnici sploh ni. Do halucinacij pride zato, ker možgani napačno tolmačijo čute. In čeprav teh sploh ni, so za osebo, ki ima halucinacije, še kako resnični. Če npr. starostnik vidi hrošče, ki se plazijo po tleh, ga ne bo nihče prepričal, da jih ni, saj njegovi možgani pravijo, da so resnični. Nekatere halucinacije so strašljive, druge prijetne in vesele. Te halucinacije so navadi prisotne v srednjih ali poznih fazah demence in so bolj pogoste pri Parkinsonovi demenci, lahko pa se pojavijo tudi pri Alzheimerjevi demenci in drugih tipih demence. Pri halucinacijah pa je najbolj pomembno, da jih potrdite, saj s tem dajete občutek varnosti.

V nadaljevanju navajamo 10 načinov, kako odgovoriti na halucinacije.

1. Presodite, ali se boste na halucinacije sploh odzvali.

Najprej  ugotovite, ali starostnika halucinacije motijo. Če so prijetne, morda sploh ni treba odgovarjati nanje ali jim namenjati pozornosti, ampak jih zgolj sprejmite kot simptom demence, ki na srečo ne povzroča težav. Če ga halucinacije vznemirjajo in povzročajo nevarno obnašanje, je čas, da, mu ponudite podporo in preusmerite njegove misli.

2. Ostanite mirni.

Ne prepirajte se z njim in ga ne poskušajte prepričati z logičnimi razlagami. Če ima privide zaradi demence, je pomembno, da ostanete mirni in mu ne nasprotujete. Kar vidi, je simptom demence in zanj še kako resničen, zato se prepričevanje, da jih ni, ne bo obneslo in ga bo še bolj razburilo.

3. Potrdite njegove občutke in ga potolažite.

S tem, ko ga boste jemali resno, bo dobil občutek varnosti in gotovosti. Bodite prijazni in se odzivajte na njegove občutke in ne na halucinacije. Če ga je strah, lahko rečete: »Joj, slišati je grozno, vidim, kako si vznemirjen«, če je vesel, pa: »Super, kako vesel sem zate!« Odgovorite lahko tudi: »Vidim, da te zelo skrbi.« Ni se treba pretvarjati, da vidite ali slišite to, kar oni. Samo nudite jim podporo in naredite, kar lahko, da olajšate njihov strah ali anksioznost.

4. Preverite okolje in odstranite morebitne sprožilce.

Pogosto so halucinacije posledica dogajanja okoli starostnika, ki ga njegovi možgani tolmačijo napačno. Da bi odstranili morebitne sprožilce, preverite, ali so v ozadju zvoki ali vidne stimulacije, ki bi bile lahko problematične. Ob zvokih televizije ali radia se mu npr. lahko zdi, da so v hiši tujci. Tudi ogledala so pogosto vir strahu ali zmedenosti.

5. Ponudite preprost odgovor in tolažbo.

Če ima nekdo demenco, mu ne razlagajte na dolgo in široko, kaj se dogaja. Napori, ko skuša ugotoviti, kaj mu govorite, lahko v njem sprožijo dodatno vznemirjenost. Namesto tega odgovarjajte na miren in podporen način. Lahko npr. rečete: »Skrbi me. Ob tebi sem, da ti nudim podporo. Zagotovil ti bom varnost.«

6. Iščite vzorce.

Če se prividi pojavljajo pogosto, lahko obstaja sprožilec, ki ni očiten. To lahko ugotovite tako, da npr. spremljate dejavnosti in skušate najti njihov vzorec. Z zapiski ali dnevnikom boste morda odkrili, da se določene halucinacije dogajajo v določenem delu dneva, pred obroki ali po njih, da so morda povezane s telesnimi potrebami, npr. uporabo kopalnice ali z bolečinami. Starostnika lahko zmede že malenkostna sprememba v dnevni rutini. Zapiski vam bodo pomagali, da boste našli rešitev in se izognili situacijam, ki lahko sprožijo halucinacije.

7. Preusmerite razmišljanje stran od halucinacije.

Poskusite preklopiti na dejavnost, v kateri starostnik uživa. Lahko mu predlagate, da skupaj gledata najljubše fotografije, zapojeta najljubšo pesem, sestavljata sestavljanko, morda pojesta priljubljen prigrizek.

8. Poiščite podporo.

Nega osebe z demenco je zelo stresna. Pomaga vam lahko zavedanje, da niste sami. Zato zelo priporočamo podporne skupine negovalcev, kjer si delijo izkušnje in  nasvete.

9. Pogovorite se z zdravnikom.

Z zdravnikom se pogovorite o morebitnih zdravstvenih vzrokih, npr. dehidriranosti, okužbi sečil, ledvic ali mehurja, poškodbi glave zaradi padca ali bolečini. Morda je starostnik začel z jemanjem novih zdravil in so halucinacije njihov neželen učinek. Če ima težave z vidom in sluhom, lahko morda halucinacije pojasnite z njimi.

10. Če je starostnik zaradi halucinacij močno vznemirjen ter ogroža sebe in druge, takoj poiščite strokovno pomoč.

Lahko npr. udarja proti navideznemu napadalcu, beži pred nečim, ki ga straši, ali počne kaj drugega, kar je nevarno, in s tem poškoduje sebe in vas. Zdravniku opišite simptome, kako pogosti so, ali so se spremenili v intenzivnosti in pogostosti. V veliko pomoč so zapiski ali dnevnik. Če pristopi brez zdravil ne zadoščajo, se boste morda morali poslužiti ustreznih zdravil.

Podjetje Blaginja je demenci prijazna točka (DPT).

DEMENCI PRIJAZNA TOČKA (DPT) je točka, ki je namenjena osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim (policisti, trgovci, bančni in poštni uslužbenci, farmacevti, gasilci…) kot tudi vsem drugim v lokalni skupnosti, saj je pomembno, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Na DPT se lahko obrnejo po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in postopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov.

Našo ekipo sestavljajo visoko izobraženi strokovnjaki iz področja zdravstvene nege. Imajo ogromno izkušenj z nego in oskrbo starostnikov v bolnišničnem kot tudi v domačem okolju. Svoje izkušnje in znanje so pripravljeni deliti tudi z vami, predvsem pa pri iskanju rešitev za vaše težave.

Ker je podjetje Blaginja demenci prijazna točka, se lahko pri nas tudi naročite za sestanek, kjer boste lahko izvedeli vse in še več kako z bolnikom z demenco.

Na informativni sestanek se lahko naročite na 030 633 332.