je ocena naših kupcev na Googlu.
Akcijska ponudba 
Novosti 
Demenca in Alzheimerjeva bolezen sta povezani z veliko negotovostjo, ki je pomemben vir stresa in velik izziv. Ne vemo namreč, kaj se bo zgodilo s kognitivnimi sposobnostmi, obnašanjem ali željami vašega starostnika, ko bo bolezen napredovala. Negotovost ob napredovanju bolezni lahko nekoliko zmanjšamo tako, da skušamo razumeti tri osnovne stopnje oziroma faze demence – zgodnjo, srednjo in pozno.
3 STOPNJE DEMENCE
Tri stopnje demence v splošnem veljajo za vse tipe demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. Zavedati pa se moramo, da posameznika skoraj nikoli ne moremo uvrstiti v točno določeno fazo demence, kot tudi ni nujno, da preide vse tri stopnje demence. Bolezen se namreč pri vsaki osebi izraža na njemu specifičen način.
ZGODNJA – BLAGA DEMENCA
V zgodnji fazi demence starostnik živi povsem neodvisno. Lahko vozi avto, dela in se udejstvuje družabnega življenja. Vendar ima morda težave s pomnjenjem, npr. pozablja besede ali ne ve, kje se nahajajo vsakodnevni predmeti. Tudi drugi ljudje lahko opazijo, da ima očitno težave, da pozablja ali da z njim nekaj ni v redu. Z natančnim pregledom lahko zdravnik prepozna težave s spominom ali težave pri koncentraciji.
Simptomi so lahko:
- težave pri izbiri ustreznih besed;
- težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil;
- pozabljanje pravkar prebranega v knjigi, časopisu ipd.;
- pogosto izgubljanje predmetov ali postavljanje na nepravilno mesto;
- vse večje težave z načrtovanjem in organizacijo;
- odločanje na neprimeren način (slaba presoja).
SREDNJA – ZMERNA DEMENCA
Srednja faza demence navadno traja najdlje, tudi več let. Ko bolezen napreduje, oseba potrebuje vse več pomoči. Opazimo lahko, da zamenjuje besede, da je zafrustrirana in jezna ali da se obnaša na nepričakovan način (npr. zavrača umivanje). Spremembe v možganih povzročajo, da se težko izraža in s težavo opravlja vsakodnevna opravila.
Simptomi so lahko:
- pozabljanje stvari, ki so se zgodile nedavno, ali pomembnih življenjskih dogodkov;
- odsotnost ali muhavost, predvsem v socialnih situacijah ali pri stvareh, ki zahtevajo več razmišljanja;
- nezmožnost priklica pomembnih stvari, kot so naslov, telefonska številka itd.;
- zmedenost glede kraja, kjer se oseba nahaja, ali glede trenutnega datuma;
- nezmožnost izbire primernih oblačil glede na letni čas ali glede na priložnost;
- težave z inkontinenco;
- spremembe v ritmu spanja (npr. spanje čez dan, nemir ponoči);
POZNA DEMENCA
V pozni fazi demence ljudje vse bolj izgubljajo zmožnost udejstvovanja v svetu, pogovarjanja in nadzora nad mišicami. Še vedno morda lahko govorijo, a sta komunikacija in izražanje misli močno oteženi. Spominske in kognitivne sposobnosti se nezadržno poslabšujejo in opazimo lahko pomembne osebnostne spremembe ali »usihanje« osebnosti. V tej fazi demence posamezniki tipično:
- potrebujejo pomoč 24 ur na dan pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti in pri osebni negi;
- doživljajo vse večje težave pri komuniciranju;
- izgubljajo zavedanje nedavnih izkušenj in okolice;
- postopno in vse bolj izgubljajo telesne sposobnosti, vključno s hojo, sedenjem in požiranjem;
- doživljajo pogoste okužbe (predvsem pljučnico).
Osebe z demenco pogosto ne moremo umestiti zgolj v eno fazo. Demenca namreč vsakega posameznika prizadene na specifičen način in v različnih trenutkih napredovanja bolezni povzroči spremembe v različnih delih možganov.
Različne vrste demence imajo tudi različne simptome. Oseba s frontotemporalno demenco tako najprej izraža ekstremno obnašanje in doživlja osebnostne spremembe, medtem ko posameznik z Alzheimerjevo boleznijo najprej utrpi kratkoročno izgubo spomina in se spopada s težavami pri vsakodnevnih opravilih.
Pogost dogodek pri osebi v srednji fazi demence je tudi občutek »prebliska«, ki lahko traja uro ali celo dan, in daje vtis, da se je njegovo kognitivno stanje povsem popravilo. Nekaj časa namreč lahko oseba povsem ostro in trezno razmišlja, nato pa se v hipu ponovno izrazijo kognitivni primanjkljaji. Zato svojci pogosto mislijo, da hlini simptome ali da se preprosto ne potrudi dovolj. Zavedati se moramo, da to nikakor ni res. Demenca v resnici povzroča zmanjševanje sposobnosti in tudi omenjene »prebliske«, česar nikakor ne počne nalašč.
Poznavanje faz demence je v veliko pomoč pri načrtovanju prihodnjega dogajanja. Tudi če faze niso jasno razmejene in so simptomi nepredvidljivi, je bistveno, da načrtujemo vnaprej. V resnici je skrb za osebe z Alzheimerjevo boleznijo povezana z velikimi stroški in zahteva ogromno časa, zato se moramo dobro pripraviti tudi z omenjenih vidikov.
Podjetje Blaginja je demenci prijazna točka (DPT).
DEMENCI PRIJAZNA TOČKA (DPT) je točka, ki je namenjena osebam z demenco, svojcem in vsem zaposlenim (policisti, trgovci, bančni in poštni uslužbenci, farmacevti, gasilci…) kot tudi vsem drugim v lokalni skupnosti, saj je pomembno, da tudi sosedje prepoznajo osebe z demenco in jim pomagajo. Na DPT se lahko obrnejo po informacije, predvsem pa se seznanijo z načini in postopki usmerjanja oseb z demenco, ki se izgubijo in ne najdejo poti domov.
Našo ekipo sestavljajo visoko izobraženi strokovnjaki iz področja zdravstvene nege. Imajo ogromno izkušenj z nego in oskrbo starostnikov v bolnišničnem kot tudi v domačem okolju. Svoje izkušnje in znanje so pripravljeni deliti tudi z vami, predvsem pa pri iskanju rešitev za vaše težave.
Ker je podjetje Blaginja demenci prijazna točka, se lahko pri nas tudi naročite za sestanek, kjer boste lahko izvedeli vse in še več kako z bolnikom z demenco.
